Pozdravljene moje drage sledilke in sledilci, po res dolgem času se spet oglašam na svojem Mavričnem blogu. Tako je pač letos naneslo, v toplih mesecih sem zmrznila, a vse z razlogom, z razlogi, a ne bi danes o njih, ne spadajo pod mavrico. Danes je sobota in sobote so čas za poroke. In danes, prav v tem času, ko jaz to pišem, se v moji bližini poročata Ana in Matija. Dejansko bo moja današnja objava namenjena škatlici presenečenja, ki sem jo naredila za njiju na željo naročnice. Opisala bom namreč v sliki in besedi potek izdelave take škatlice presenečenja ali kot mi ustvarjalke s tujko pravimo "explosion box". Na youtubu je posnetkov o izdelavi res že ogromno, tujih pa tudi slovenskih, nekatere punce so prave umetnice v izdelavi in predstavitvi v svojih videih. Jaz bom to na moj način prikazala, v besedi in sliki, mogoče daleč od profesionalnega, a bo moje. Ideja o tem je nastala med dogovarjanjem s stranko, kakšne ima želje in kaj ji lahko ponudim, pa o času in postopku izdelave, o cenah izdelkov in o tem, kako nekateri cenijo ročna dela. In ker ni edina, ki jo je zanimalo, kako nastane taka škatlica, bom to objavila, mogoče samo za informacijo strankam, mogoče kakšni ustvarjalki pride prav. Torej bo danes govora o škatlici presenečenja za Ano in Matijo. A z njima dvema me veže še prav posebna vez, ki jo moram na kratko napisat, Ko sem pred leti še delala v zdravstvu, sem imela sodelavko mojih let z enakim imenom, Martina. Preden je prišla delat k nam, je že imela sina z imenom Matija, jaz pa hčerko Ano in sina Matija. Potem sem jaz rodila še našo najmlajšo z imenom Nika in čez par let je tudi ona rodila hčerko in ji dala ime Nika. Na to naključje smo se v službi večkrat hecali. čez par let sem jaz zapustila zdravstvo in ko sva se enkrat z Martino slučajo srečali, mi je z navdušenjem povedala, da zdaj imajo pa tudi oni Ano, ja ja, Matija ima punco Ano. In kaj kmalu v pogovoru ugotovimo, da je ta Ana celo "malo moja", no ne moja hči, ampak bratova nečakinja. Ja svet je majhen, res majhen. In danes, v tem trenutku, Ana in Matija začenjata novo poglavje njunega življenja. A pojdimo mi k njuni škatlici, ki je dejansko tema današnje objave. Škatlica presenečenja ali explosion box je dejansko ena vrsta čestitke, malo večja in malo trajnejša oblika. Velikost je lahko različna, sama najraje izdelujem škatlice velikost 10x10x10 centimetrov. To pa iz preprostega razloga, ker so največji bloki papirjev 30x30, np točneje 30,2x30,2cm, a višek odrežem in dobim lep kvadrat. Torej najprej si pripravimo vse potrebno za delo. Zelena gumijasta podlaga z merami je idealna podloga za delo. Sama imam dve, manjšo ponavadi uporabljam za čestitke, večjo za albume in škatle. Moja je znamke Olfa in je res neuničljiva. Seveda brez Big shota ne gre, Sizzix je dejansko zame zakon. In zraven izberemo šablone, katere mislimo uporabit. Ker nisem imela točno izoblikovane ideje, katere izrezke bom upotabila, sem si ven dala tiste, ki jih ponavadi uporabljam za poroko. Jaz obožujem šablone od Marianne design, meni je ona zakon in tudi daleč največ njenih šablon imam, Takoj za njo pride slovenski Najlepši par, šablone in štampiljke naše Tine, čudovite ženske z dušo in neverjetno ustvarjalno domišljijo. In potem se najdejo še druge šablone raznih proizvajalcev, ene kupljene čez lužo na zahod, ene na dalnjem vzhodu, končni rezultat je isti, vse dobro zrežejo, od mene je potem odvisna uporaba izrezka. Rabimo tudi ploščo z utori, če je nimamo, lahko sicer improviziramo, a s ploščo gre lažje, hitreje, predvsem pa so pregibi lepši. Jaz uporabljam mojo rozetko od Crafter's Companion. In seveda ravnila, škarje, skalpel, kost za utore, Nato izberemo ustrezen papir, karton, ki ga bomo potrebovali tudi za izrezke. Največkrat za osnovo škatlice izberem enobarvni karton, bel ali barvan, odvisno od priložnosti. Tokrat pa sem izbrala že za osnovo obojestranski karton. Ko sem namreč iskala osnovo, sem se zagledala v te marjetice in so me takoj spomnile na nevesto Ano, temnolaso dekle širokega nasmeha, ki ima rada marjetice...bil je kot nalašč za njo. Najprej sem karton odrezala na mero 30x30cm, nato sem s pomočjo dolgega ravnila in skalpela odrezala vogale, da sem dobila osnovo za škatlo, potem pa s pomočjo plošče z utori naredila še zgibe. Osnova za škatlo je bila pripravljena. Od tu dalje je vse prepuščeno domišljiji, kako bomo škatlico okrasili. Seveda jo je treba tudi ojačat, zato je pomembno, koliko plasti papirjev naložimo na vsako stranico. Jaz ponavadi najmanj eno na zunanji strani in eno na notranji, torej so najmanj tri plasti 230 gramskega papirja plus izrezki, stranice škatlice so res trdne in močne. Tokrat sem vzorčasto osnovo kombinirala s teksturnim papirjem znamke Joy, meni je fantastičen, uporabljam ga od samega začetka svojega ustvarjanja in ga ne menjam z nobenim. Tokrat sem za vse izrezke uporabila snežno bel papir in ga pobarvala oz osenčila z Distressi ustreznih barv. Sledilo je izbiranje izrezkov, kombiniranje, lepljenje. Za moje izdelke rabim vedno in edino Rayherjevo lepilo za papir, brez njega si lepljenja ne znam več predstavljat. Potrebno ga je malo malo, dobro drži, nič ne maže in ne zvija papirja. Edino za nepapirnate dodatke včasih uporabim Uhu ali vroče lepilo v pištoli, za čipke pa včasih obojestranski lepilni trak, ampak za papir eno in edino Rayher lepilo! Tokrat sem to lepilo uporabila tudi za izdelavo lesene klopce, ki sem jo postavila v škatlico. Notranjost te škatlice je namreč 3D in vse dodatke, ki so noter, sem sama izdelala. Priznam, da pri papirnatih izdelkih, bodisi škatlice, albumi ali čestitke, vedno težko vkomponiram nepapirnate izdelke, nekako nisem pristaš laserskih izrezkov, ki so trenutno v modi. Mogoče bom že jutri spremenila mnenje, ampak tokrat je razen lesene klopce in vode v školjki vse papirnato. Ko sem osnovo za škatlico dokončala na zunanji in notranji strani, sem se lotila še izdelave pokrova. Le ta jo drži dejansko skupaj, ko ga odpremo pa se nam pokaže vsebina škatlice. Za pokrov sem izrezala enak vzorčast papir, velikosti 14x14 centimetrov, na plošči naredila utore za pregib stranic in sicer sem pokrov naredila 0,5 centimetra večjega, kot je sama škatlica, torej 10,5x10,5 centimetra. Okrasila sem ga in škatlico sestavila. Za konec mi je ostala še izdelava "torbice" oz škatle za prenos te škatlice. Za lažje rokovanje in zaščito je tako najlažje. Idejo in vzorec mi je že pred časom pokazala moja svakinja, za kar sem ji hvaležna. Sama izdelava je preprosta, dekoracija pa stvar posameznice. Meni se je užitek igrat z dekoracijo tudi pri tej nosilni škatli. Tako, na kratko, po moje, sem vam v sliki in besedi pokazala, kako jaz izdelujem škatlico presenečenja oz takoimenovani explosion box. Te škatlice so primerne za vse priložnosti, od rojstva do vseh zakramentov in rojstnih dni, vsebina pa se lahko poljubno menja glede na namen in pa želje strank. Več mojih izdelkov si lahko pogledate tudi na spletni strani, tokratno škatlico v končani verziji pa si oglejte na spodnjih slikah. Če so vam moji izdelki všeč, me lahko za naročilo kontaktirate preko obrazca za naročilo, na mail ali telefonsko številko. Komentarje na blog pa lahko oddate tukaj spodaj. Hvala za vsak vaš ogled in komentar.
4 Comments
Je že tako, svet je okrogel in se vrti. V starih dobrih časih, ko sem ustvarjala za dušo in si kruh služila drugje, je bilo časa za razne natečaje in nagradne igre vedno dovolj, zdaj že dolgo tega ne počnem, enostavno nimam časa, ker si kruh služim s svojim ustvarjanjem. In mi je tega zelo žal, pa ne toliko zaradi nagrad samih ampak zaradi tiste mavrične energije, ki je prisotna med ustvarjalkami. Eno tako mavrično zbirališče je Craftalnica, tam je vedno zbran cvet slovenskih papirnatih ustvarjalk. Priznam, da sem tudi brez sodelovanja tja občasno pokukala, še več novic pa mi je podajala moja svakinja, ki tam skoz aktivno sodeluje. In prejšnji teden je dala na facebook svojo kreacijo za zadnji natečaj, pa sem ugotovila, da ravnokar izdelujem po naročilu nekaj, kar ustreza kriterijem najnovejšega natečaja Craftalnice. In evo me zdaj zopet aktivno med vami drage Craftalničarke, nekoč Mali Mavrični Raj je zdaj tu kot Tojvica. Pred par leti je gospa Vlasta izrazila željo, da bi rada podarila dvema mladima mamicama škatlo, v katero bi shranile otrokove prve spomine, prve copatke, mogoče dudico, pramenček las,... torej ne preveliko in želela je nekaj personaliziranega. In tako sem po trenutnem navdihu izdelala prve tri "škatlice spominov", kot sem jih sama poimenovala, eno za Emo, eno za Nejca in eno je dobil Jaka. Bele kartonaste škatle sem obdelala v otroškem odtenku in jih personalizirala z imeni otrok, datumi rojstva in na notranji strani pokrova je vsak dobil svojo imensko pesmico, v mojem stilu. Na zunanji strani pokrova pa sem naredila okvirček za sliko otroka iz lesenih sladolednih palčk. Gospa je bila zadovoljna, mamici še bolj, najbolj pa jaz, ker so se moje škatlice spominov dobro prijele med mladimi mamicami in se še zdaj naročajo. No, gospa Vlasta je sedaj že moja redna stranka in prava prijateljica in ravno za njo sem izdelala zadnjo škatlo, ki jo bo podarila prav eni izmed teh dveh mamic, ki sta prejeli prve moje škatlice. In prav to škatlo za malo Nežo prijavljam na 178 natečaj Craftalnice z naslovom Sladoledne palčke. Sladoledne palčke sem kot vedno pri svojih škatlah spominov uporabila na pokrovu za izdelavo okvirja za sliko, za okvir jih vedno porabim sedem, kar je lepo razvidno iz slik. Rjave palčke sem pobarvala na temno roza, da je malo več kontrasta z nežno roza odtenki kartonov in papirjev. Za barvanje sem uporabila Destress blazinico. Škatla je personalizirana z imenom deklice, njenim rojstnim datumom in pa pesmijo v notranjosti pokrova. Škatlica je šla danes na pot, tako da še nisem slišala Vlastinega komentarja, upam, da bo z njo zadovoljna, kot je bila vedno do zdaj z mojimi izdelki, še bolj pa upam, da bo škatlice vesela Nežina mamica. Kot že zapisano škatlo prijavljam na 178. izziv Craftalnice: sladoledne palčke za več slik in morebitna naročila pa poglejte na moji strani. Lep zimski pozdrav vsem, ki se boste ustavili na moji drugi objavi na novem Mavričnem blogu. Končno!!!! Moja spletna trgovina Tojvica je odprla svoja vrata. No, bolj svojo spletno stran. Biti ali ne biti...stati in obstati ali pot naprej...ja, bilo je veliko vprašanj, kako naprej. Svoje Rajsko ustvarjanje sem želela predstaviti širše, tudi izven Facebooka, zato se je moj Mali Mavrični Raj, s katerim ste me do zdaj poznali, preoblikoval v spletno trgovino Tojvica.
Prvo vprašanje, ki mi ga postavljate je, zakaj Tojvica, kaj je to za ena beseda, če kaj mogoče pomeni, me na kaj spominja...ja dragi moji, nič ni brez razloga, nič se brez razloga ne zgodi, nič. Tudi Tojvica ima svoj razlog, svoj pomen. Ko sem začela razmišljat o svoji spletni strani je bilo najprej čisto samoumevno, da bo to Mali Mavrični Raj, kot imam registrirano tudi obrt in kot so me do sedaj ljudje vsa ta leta mojega dela tudi poznali. Ampak nekaj me je pred tem ustavilo. Želela sem si samo eno samo samcato besedo, brez slovenskih strešic nad črkami, predvsem pa sem si želela unikatno besedo, tako, ki je še ni na spletu, predvsem pa besedo s pomenom. In tako se mi je porodila ideja za besedo Tojvica. Strešic nima, je ena in edina beseda, pomen pa...ja, tega vam moram pa razložiti. Moj rojstni kraj je Vrtojba, obcestna vas tik ob meji z Italijo, skozi vas teče potok Vrtojbica. Mag. Renato Podbersič ml., priznan zgodovinar, moj sovaščan in sošolec, je naš domači kraj zgodovinsko precej raziskal in med drugim tudi izvor imena. Kraj se prvič omenja že v začetku 13. stoletja in sicer kot Toyfa, Toyua ali Tojva v seznamu posesti Goriških grofov, fevdalnih gospodov iz Gorice z obsežnimi posestmi tudi na Vrtojbenskem polju. Leta 1998 so na vasi ustanovili kulturno društvo Tojva A.D. 1200. Od tu se je meni kot vrtojbenki porodila ideja za ime. Po osemnajstih letih Tojve sem ustanovila spletno trgovino Tojvica. Tako, ime smo razvozlali, zdaj je čas, da Tojvica popolnoma zaživi in požene močne korenine na slovenskih tleh. Hvala za vso Vašo podporo in pomoč pri širitvi strani. |
AuthorWrite something about yourself. No need to be fancy, just an overview. Archives
September 2017
Categories |